»Jurij jih oživi, empatično posluša njihove življenjske zgodbe.«

»Berete vse mogoče zgodbe in jih potem pripovedujete po svoje?«

»Roman Škrbine je zgodba o nenapisanih zgodbah.«

»Kako so se glasovi oblikovali? Pripovedovalci posameznih zgodb nimajo veliko skupnega, razen tega, da jih vse spoznamo na poti.«

»In ja, to je kratka zgodba o izmišljanju zgodb.«

»Fantastične zgodbe, čudovite zgodbe vseh vrst.«

»Moj namen je bil, da lahko neko precej kompleksno zgodbo predam ljudem na način, da ga bodo lahko razumeli, kar pa ne pomeni nujno, da bodo vanjo lahko vstopili.«

»Rekel bi, da je Tasmanija zgodba o tem intimnem procesu.«

»Še zdaj včasih premišljujem o zgodbah, ki bi jih lahko povedale stvari, če bi znale govoriti.«

»Številne prošnje, da naj enkrat pa vendarle napišem tudi kako zares optimistično zgodbo, so me napeljale na misel, da bi pravzaprav res lahko opisal usodo mojega prijatelja Franza – zgodbo, ki je resnična kot življenje, obenem pa tudi tako nenavadna in optimistična, da ji človek komaj lahko verjame.«